Ķslendingasaga Gušmundar og Geirfinnsmįla II

II. Misnotkun į mannshvarfi meš gervirannsókn

Hafžór Sęvarsson skrifar 10.8.2018 09:00

Žeir sem önnušust svokallaša frumrannsókn į hvarfi Geirfinns Einarssonar voru žeir Haukur Gušmundsson lögreglumašur, Valtżr Siguršsson fulltrśi lögreglustjóra (löglęršur og skrifaši śrskurši sem dómari) og Kristjįn Pétursson (kallašur Kiddi P.), deildarstjóri tollgęslunnar og śtlendingaeftirlitsins. Björn Bjarnason, žįverandi dómsmįlarįšherra, skipaši Valtż Siguršsson rķkissaksóknara įriš 2007. Kiddi P. var ekki einu sinni lögreglumašur en var vanur aš skipta sér af hinum og žessum rannsóknum sem įttu aš tengjast meintu undirheimabraski skemmtistašarins Klśbbsins meš einum eša öšrum hętti – eins og meintu spķrasmygli. Njöršur Snęhólm, rannsóknarlögreglumašur, bęttist formlega viš rannsóknarteymiš žegar leirhöfušiš var vķgt, um viku eftir hvarf Geirfinns. Haukur viršist vera ķ hlutverki undirmanns gagnvart Kidda P. eins og kemur m.a. ķ ljós ķ Batta rauša- eša Gušbjartsmįlinu svokallaša. Ķ žvķ mįli er Haukur Gušmundsson dęmdur til refsingar (Hęstaréttardómur 1981:430) fyrir aš hafa m.a. komiš fölsušum sönnunargögnum į Gušbjart Pįlsson, leigubķlstjóra. Haukur segist hafa veriš einn aš verki. Kiddi P. segir hins vegar ķ bók sinni Margir vildu hann feigan (1990), sig hafa veriš manninn į bak viš mįliš og „rannsóknina”. Žeir Valtżr og Kiddi P. žekktust og höfšu m.a. unniš nįiš saman viš fķkniefnadómstólinn sumariš 1973 žegar Įsgeir Frišjónsson dómari var fjarverandi, Valtżr sem dómarafulltrśi og Kiddi P. sem vottur. Žaš sumar, žann 28. jślķ įriš 1973, skrifušu žeir Valtżr Siguršsson og Kristjįn Pétursson sameiginlega undir stórfuršulega upplżsingaskżrslu um įtjįn įra unglinga, žau Erlu Bolladóttur og Sęvar M. Ciesielski. Rśmum tveimur įrum eftir undirskrift žeirra félaga įttu unglingarnir eftir aš vera handteknir og ķ framhaldinu flęktir ķ mannshvarfsmįl Geirfinns Einarssonar sem Kiddi P. og Valtżr įttu eftir aš „rannsaka” ķ millitķšinni. Erla og Sęvar įttu svo ķ framhaldi af handtöku sinni – ķ desember 1975 – aš hafa flękt Klśbbmenn ķ Geirfinnsmįliš meš röngum sakargiftum ķ janśar 1976; krakkarnir įttu aš hafa meš įsetningi orsakaš gęsluvaršhaldsvist Klśbbmanna. Žaš liggur hins vegar ljóst fyrir aš rekja mį įsetninginn – aš blanda Klśbbmönnum ķ mįliš – til fyrri tķma og til allt annarra en žeirra tvķtugra ungmenna, nżbakašra foreldra.

Ef hin meinta rannsókn, frumrannsóknin į hvarfi Geirfinns Einarssonar, hefši veriš alvöru rannsókn en ekki gervirannsókn sem hafši annaš markmiš en aš rannsaka afdrif Geirfinns, hefši żmislegt litiš öšruvķsi viš. Fyrir žaš fyrsta hefši ekki veriš fariš af staš af eins mikilli įkvešni og žeim mikla žunga eins og gert var strax eftir hvarfiš. Venjan var sś aš rannsaka ekki eitt né neitt ķ sambęrilegum mįlum, hvaš žį aš leggja mikinn žunga ķ leit aš horfnum manni. Um tveir tugir manna hurfu į įttunda įratuginum hér į landi en ašeins tvö žeirra hvarfa voru rannsökuš sem sakamįl: Einmitt hvörf žeirra Gušmundar og Geirfinns. Ašeins Geirfinnsmįliš var rannsakaš strax ķ upphafi sem sakamįl. Gušmundarmįliš var ekki rannsakaš sem sakamįl fyrr en eftir tęp tvö įr, upp śr žurru, žvķ eins og stendur ķ skżrslu Erlu Bolladóttur sem er dagsett 20. desember įriš 1975: „[R]annsóknarlögreglunni hefur borist til eyrna” aš Sęvar M. Ciesielski hafi veriš višrišinn hvarf Gušmundar Einarssonar! Žaš er andstętt öllum reglum aš grundvalla sakamįlarannsókn į oršrómi įn gruns sem er rökstuddur. Hvaš žį į oršrómi sem enginn kvittar einu sinni upp į. Ķ skżrslutöku vegna beišni um endurupptöku mįlanna ķ Dómhśsinu viš Lękjartorg, žann 28. janśar įriš 2016, voru meintir rannsakendur ķ Sķšumśla žrįspuršir um hvašan heimild žeirra vęri kominn; hvašan žeim „[barst] til eyrna” aš Sęvar vęri višrišinn Gušmundarmįliš. Žvķ gįtu žeir ekki svaraš svo ómögulegt er aš rekja oršin lengra en til žeirra sjįlfra. Gušmundarmįliš veršur rakiš sķšar.

Strax eftir hvarf Geirfinns žann 19. nóvember įriš 1974, var fariš af staš meš mikla leiksżningu og mį žar nefna Leirfinn sem ber žess vitni. Rannsakendur fundu žaš greinilega į sér aš eitthvaš rosalegt, dularfullt og glępsamlegt vęri į feršinni. Į mešan fannst vini Geirfinns sem sį hann sķšast, Žórši Ingimundarsyni, ekkert skuggalegt hafa žurft aš koma til. Žóršur lżsti žvķ sķšar aš rannsóknarašilarnir sem tóku af honum skżrslu, hafi sett sinn snśning į skżrsluna. Žeir hafi ekki tekiš mark į žvķ aš Žóršur upplifši samskipti sķn viš Geirfinn į mjög ešlilegan og sakleysislegan hįtt žetta kvöld. Žannig žegar Geirfinnur sagšist ętla hitta einhverja ķ Hafnarbśšinni, žį hafi žaš veriš sagt eins og afsökun fyrir žvķ aš Geirfinnur kęmist ekki meš Žórši ķ bķó. Žóršur upplifši žaš sem fyrirslįtt – eins og Geirfinnur nennti kannski ekki ķ bķó žetta kvöld – frekar en aš ķ Hafnarbśšinni bišu Geirfinns ķ alvöru einhverjir óžekktir menn. Rannsóknarašilar hafi hins vegar ekki tekiš mark į žvķ ķ skżrslugeršinni viš Žórš og ķ stašinn gert mikinn mat śr dulśš vegna hinna óžekktu manna sem gętu auk žess hafa reynst Geirfinni hęttulegir. Žaš var įkvöršun rannsóknarašila aš klęša mįliš ķ žann bśning, žó žeir hafi lįtiš eins og žaš kęmi žannig frį Žórši. Žóršur bjóst frekar viš aš Geirfinnur myndi lįta sjį sig frekar en eitthvaš hefši komiš fyrir. Žessi afstöšumunur Žóršar annars vegar og svo meintra rannsakenda hins vegar kemur skżrlega ķ ljós į bakhliš Vķsis žann 23. nóvember 1974, fjórum dögum eftir hvarfiš. Žar mį lesa mįlflutning Žóršar annars vegar og rannsakenda hins vegar. Valtżr Siguršsson bendir į Hauk, aš Haukur hafi komiš til sķn strax daginn eftir hvarfiš, žann 20. nóvember og lżst sérkennilegum kringumstęšum hvarfsins. Ķ framhaldinu hafi veriš tekin įkvöršun um aš taka mįliš „föstum tökum.” Hvaš var žaš sem meintir rannsakendur vissu sem Žóršur vissi ekki, strax daginn eftir hvarfiš – hvorki meira né minna?

Į forsķšu Vķsis frį fyrrnefndum degi er mynd af Geirfinni. Sś ljósmynd var frį įrinu 1968 og var žvķ sex įra gömul. Samtķmamynd af Geirfinni, frį įrinu 1973, lį fyrir en įkvešiš var aš nota frekar eldri myndina. Haukur Gušmundsson hefur śtskżrt žaš į žann hįtt aš hįr Geirfinns žegar hann hvarf hafi veriš lķkara žvķ sem žaš var į sex įra gömlu myndinni en samtķmamyndinni. Žį hafi žaš veriš sameiginleg įkvöršun hans og Valtżs Siguršssonar aš birta eldri ljósmyndina ķ fjölmišlum. Žetta sagši Haukur hafa veriš byggt į upplżsingum frį ekkju Geirfinns. Fyrir liggur ķ gögnum mįlsins aš ekkju Geirfinns hafi fundist nżrri myndin lķkari Geirfinni eins og hann leit śt žegar hann hvarf. Eftir aš hśn sį aš eldri myndin hafši aftur į móti veriš birt ķ fjölmišlum gerši hśn rįš fyrir aš Haukur hafi tališ eldri myndina betri og žess vegna hafi hśn ekki gert sérstaka athugasemd viš myndavališ.

Ef um eiginlega rannsókn hefši veriš um aš ręša, hefši eflaust žótt eftirtektarvert aš kunningi einn sagši frį samtali sķnu viš Geirfinn varšandi ósk um eimingu į spķra og dagsetti sķmtališ daginn fyrir hvarfiš, žann 18. nóvember. Žetta er lķka įhugavert mišaš viš meintan įhuga žeirra Hauks Gušmundssonar og Kristjįns Péturssonar į spķrasmygli. Ekkjan dagsetur žaš sķmtal hins vegar viku til hįlfum mįnuši į undan hvarfinu – misręmiš er aš sjįlfsögšu aldrei kannaš neitt frekar. Sömu sögu er aš segja varšandi frišil ekkjunar. Fjarvistarsönnun frišilsins var aldrei athuguš hvaš žį stašfest. Svo viršist sem frišillinn hafi einfaldlega veriš tekinn į oršinu, aš hafa veriš heima hjį mömmu og pabba žann 19. nóvember. Ekkjan og frišillinn nefna bęši aš hafa heimsótt sameiginlega vinkonu, kvöldiš og nóttina fyrir hvarfiš. Sameiginlega vinkonan er hins vegar ekki yfirheyrš fyrr en tępu einu og hįlfu įri eftir hvarfiš af Eggerti N. Bjarnasyni, rannsóknarlögreglumanni ķ Sķšumśla.

Žaš veršur śtskżrt sķšar aš ekkert af žessu fólki sem hér var nefnt til sögunnar getur įtt sök ķ mįli. Žaš sem er athyglisvert hins vegar er aš meintir rannsakendur sem vildu taka mįliš „föstum tökum” – höfšu ekki įhuga į aš rannsaka augljósustu žręšina. Nęstum eins og žeir hafi ķ raun haft žį vitneskju aš ekkert vęri žar aš finna. Eins og žeir vęru vķsvitandi aš skilja eftir vafasama žręši sem mętti gera tortryggilega eftir atvikum. Ķ staš žess aš rannsaka grundvallaratriši eins og t.a.m. hvernig Geirfinnur hafi komist śr vinnu daginn sem hann hvarf (en engin tķmalķna daginn sem hann hvarf liggur fyrir) žį er leiksżningin žess ķ staš flutt śt į land. Fariš er į ęskuslóšir Geirfinns og fjöldinn allur af vitnum yfirheyrš. Fólk sem hafši ekki séš hann ķ tuttugu įr spurt spjörunum śr, t.a.m. hvaša skapgeršareinkennum žau muni eftir hjį ungum Geirfinni.

Fyrst „rannsókn” hvarfs Geirfinns Einarssonar ķ Keflavķk var ekki rannsókn į hvarfi Geirfinns, hvaš var žį ķ gangi? Žvķ ekki vantaši metnašinn! Metnašurinn viršist hafa falist ķ aš tengja skemmtistašinn Klśbbinn į einhvern hįtt viš mįliš. Ķ gögnum frumrannsóknarinnar, ķ skżrslu eftir skżrslu, eru vitni spurš um Klśbbinn. Eins og t.d. um einhverja ótiltekna „atburši” ķ honum: „Mętti er nś spuršur um atburši [...] ķ Klśbbnum“ žar sem mętti er Žóršur Ingimundarson, vinur Geirfinns sem sį hann sķšast: „Engir sérstakir atburšir uršu žarna mér vitanlega” er haft eftir Žórši ķ skżrslunni. Hvers vegna er veriš aš spyrja um „atburši” ķ Klśbbnum? Enginn hafši aš fyrra bragši minnst į žennan skemmtistaš. Žrįtt fyrir aš Geirfinnur hafi sótt vinsęlasta skemmtistaš landsins, Klśbbinn, einhverju fyrir hvarfiš žį gefur žaš eitt og sér ekkert tilefni til aš ętla eigendum žess stašar eitthvaš saknęmt. Ekki lį eigandi Hafnarbśšarinnar undir grun. Įsetningur spyrjanda um aš bendla Klśbbinn viš mįliš liggur hins vegar skrįsettur.

Sem dęmi um žetta baš Haukur Gušmundsson, žann 10. febrśar įriš 1975, lögregluna į Rangįrvöllum um aš fara til Stóra-Hofs į jörš Sigurbjörns Eirķkssonar, eiganda Klśbbsins. Haukur vildi aš athugaš yrši hvort žar vęri Mercedes Benz sendiferšabifreiš aš finna į jöršinni sem ętti samkvęmt „oršrómi” mögulega aš vera žar aš finna. Daginn eftir hafi fyrrum bóndi jaršarinnar veriš spuršur af lögreglužjóni um sendiferšabifreišina. Fyrrum bóndinn svarar žvķ žannig aš engin sendiferšabifreiš hafi žangaš komiš allan veturinn. Hann viti žó til žess aš vörubifreiš kęmi endrum og sinnum vegna hrossabśskapar Sigurbjörns og vęri vörubifreišin ķ eigu Sigurbjörns. Hvaša tilgangi įtti žaš aš žjóna fyrir svokallaša rannsókn į hvarfi Geirfinns Einarssonar aš skoša jörš eiganda Klśbbsins, Sigurbjörns Eirķkssonar, yfirheyra gamlan bónda sem var „gómašur” į jöršinni og grennslast fyrir um Mercedes Benz sendiferšabifreiš ķ leišinni? Ekkert hafši komiš fram ķ meintri rannsókn sem gat gefiš įstęšu til žess, fyrir utan meintan „oršróm” sem Haukur vķsar til.

Haukur Gušmundsson hafši žį žegar spurt Magnśs Leópoldsson, framkvęmdastjóra Klśbbsins, tveimur mįnušum eftir hvarf Geirfinns um bifreišar. Haukur og Kiddi P. įsamt Rśnari Gušmundssyni fengu hśsnęši til umrįša hjį Sigurjóni Siguršssyni lögreglustjóra ķ janśarmįnuši įriš 1975 til aš ašstoša viš spķražįtt „rannsóknarinnar” į hvarfi Geirfinns. Magnśs Leópoldsson greinir frį žvķ ķ bókinni Saklaus ķ klóm réttvķsinnar (1996), aš Haukur spyr śt ķ bķlaeign Magnśsar og konu hans, svona almennt aftur ķ tķmann. Haukur tekur hins vegar enga skżrslu.

Lįra V. Jślķusdóttir, settur rķkissaksóknari įriš 2001, stašhęfir ķ rannsókn sinni (um tildrög žess aš Klśbbmenn sęttu gęsluvaršhaldi ķ byrjun įrs 1976) aš ljóst sé aš Klśbburinn hafi snemma veriš tengdur hvarfi Geirfinns ķ umfjöllun fjölmišla um mįliš. John Hill, rannsóknarlögreglumašur ķ Keflavķk, nefnir žaš ķ rannsókn Lįru aš žaš hafi veriš „mikiš įhugamįl” Hauks Gušmundssonar – meira aš segja įšur en rannsóknin į hvarfi Geirfinns hófst – aš ręša ętlaš smygl į spķra sem tengdist Klśbbnum. Hill greindi jafnframt frį žvķ aš nafn Sigurbjörns Eirķkssonar, eiganda Klśbbsins, hafi išulega veriš nefnt ķ sömu andrį og nafn Magnśsar Leópoldssonar, framkvęmdastjóra Klśbbsins, žegar slķkt var gert. Žį muni Hill eftir žvķ aš Haukur Gušmundsson hafi veriš meš mynd af Magnśsi Leópoldssyni į boršinu sķnu. Magnśs Gķslason, teiknari fyrir meinta rannsakendur ķ Keflavķk, hefur haldiš žvķ fram aš honum hafi veriš sżnd mynd af Magnśsi Leópoldssyni til aš teikna eftir.

Rannsókn Lįru V. Jślķusdóttur, setts rķkissaksóknara, reifar fjöldann allan af atrišum žvķ til stušnings, aš Klśbbmenn hafi aš ósekju veriš tengdir hvarfi Geirfinns af meintum rannsakendum hvarfsins. Žrįtt fyrir žį stašreynd fullyršir Lįra ķ nišurstöšu kafla rannsóknar sinnar aš ekkert hafi bent til aš gęsluvaršhaldsvist žeirra sķšar meir, mętti rekja meš beinum hętti til meintra rannsóknarašila. Hvaš sem žvķ lķšur er rannsókn Lįru góš heimild sem slķk um metnaš meintra rannsakenda į hvarfi Geirfinns Einarssonar; metnašurinn fólst ķ žvķ aš tengja Klśbbinn meš einum eša öšrum hętti inn ķ meinta rannsókn.

Hvers vegna var veriš aš bendla Klśbbinn svo grimmt viš hvarf Geirfinns? Hvašan kemur žessi grķšarlegi įhugi į Klśbbmönnum? Žaš er ęrin įstęša aš rekja hiš svokallaša Klśbbmįl, hvernig žaš byrjaši, um hvaš žaš snérist og hverjir stóšu į bak viš žaš. Žaš vill nefnilega svo skemmtilega til aš upphaf žess mį rekja til sjįlfs Kidda P. – tveimur įrum fyrir meinta rannsókn į hvarfi Geirfinns!

Haustiš 1972 bošar Kristjįn Pétursson til fundar ķ tollgęsluhśsinu viš Tryggvagötu. Stjórnskipuleg tign fundargesta var ekki af verri endanum og tilefniš var ljósmynd sem Kiddi P. vildi ólmur sżna fundargestum.

Vituš žér enn – eša hvaš?

 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Hver er summan af tķu og įtjįn?
Nota HTML-ham

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband